KUBA OD 15.11.2003 DO 30.11.2003

15.11. ob 3. zjutraj se odpeljemo z avtobusom do Münchna. Večina potnikov spi. Bedim in razmišljam, kaj vse me čaka na tej dolgi poti do Kube. Prvič grem tako daleč in se počutim malce negotovo, čeprav mi pravzaprav še ni nič hudega, samo premišljujem...Na Münchensko letališče prispemo zelo zgodaj tako, da nam ostane čas za medsebojno spoznavanje. Nekaj potnikov poznam od Ljubljanskega srečanja, nekatere spoznam na novo. Smo kar luštna »četica« stara od 20 do 76 let. Letalo za Madrid vzleti ob 12.45. Vreme je čudovito. Skozi okno opazujem že zasnežene Alpe, oblake, ki me očarajo. Spomnim se na Storžič...

Letališče Madrid. Odhod naprej ob 17.20, Zamuda je enourna, kazalce premaknemo ob 18.00 za 6 ur nazaj. Časovna razlika mi ne dela težav, je pač še enkrat 12.00 ura. Noč ima svojo moč. Potniki večinoma spijo, jaz pa bedim. Ne najdem pravega udobja, vse mi je pretesno in se večinoma sprehajam po letalu. Spijem celo 2 Coca-coli. Cenci se mi pridruži. Za sprostitev delava vaje iz joge in čakava Havano. Tja prispemo ob 21.00. Letališče je malce neugledno, čakamo na prtljago. Začne se neugodni del potovanja. Izgubili so Majino in Bogdankino prtljago. Formalisti, da te zvije, pa čakamo in čakamo...Končno se z avtobusom odpeljemo v Marino Hemingway. Namesto predvidene večerje dobimo ključe in se razletimo po hotelu. Iščemo sobe, vlečemo kovčke. Sobe so grozne, neugledne, tuš ne dela... V posteljo se spravimo malo po polnoči. Naša soseda, Antonio in Luis, partizanski imeni, nas zbudita zjutraj ob 6.30, ker preganjata po sobi hudiče. Na balkonu mi povesta, da lovita komarje in se spravljata delati krvavice. Vsi se nasmejemo in gremo jest. Smo že pošteno lačni.

Začela se je nedelja, 16,11.2003, in po programu se odpeljemo razgledovati PINAR del RIO. Naš kubanski vodič je Luis. Obiščemo plantažo tobaka, vidimo »sušilnice«tobaka in kavo kar na drevju.Prvo kosilo na Kubi je v restavraciji MUSEUM de la PREHISTORICA. Postrežejo nam riž in črni mali fižolček, meso in nekaj, kar naj bi bilo solata. Prvič pijem pijačo MOJITO (rum, limete, sladkor in led).Potem si ogledamo steno, ki prikazuje razvoj človeške in živalske vrste od prazgodovine do danes. Slika je nastala leta 1970 in je pod zaščito Unesca.

Ponedeljek, 17.11.

Odhod ob 8.00 uri iz hotela z letalom do SANTIAGA de CUBA. Letališče je presenečenje, je zelo simpatično, majhno in v obliki šotora. Še bolj prijetni so glasbeniki, ki igrajo in pojejo. Glasba te razgali, razveseli, noge se nam same premikajo. Vsi smo potegnjeni v ta krog veselja.Opravim prvi nakup. Kupim Emici majčko.Polet do SANTIAGA de CUBE je kratek, prispemo ob 12.30. Razgled skozi okno je prečudovit. Pa veste zakaj? Zato, ker je spodaj Karibsko morje in nešteto otočkov.Ogledamo si trdnjavo CASTELLO del MORO in se zatečemo v senco na kosilo, enako kot včeraj v PINAR del RIU. Pivo pa je zelo dobro, Cristal ali Bucanero. Vrnemo se v SANTIAGO de CUBA in si privoščimo čudovit razgled s terase hotela, ki je centru mesta. Vodič nam pokaže zgodovinski balkon, kjer je FIDEL CASTRO imel prvi govor ter hišo VASCA de GAME, prvega guvernerja Kube. Nastanili smo se v paviljonih ob bazenu. Tudi tu je bila glasba, salsa se sliši še dolgo v noč.

Torek, 18.11.2003

Spet se selimo, tokrat v pokrajino SIERRA MAESTRO. Čudovito, prelepo gorsko pokrajino. Namestimo se v EL SALTONU. Po kosilu opravimo treking turo po pokrajini. Lokalni vodič Ricardo nam pokaže razno tropsko sadje v naravi; mango, papajo, kruhovec, kakavovec, banane, ananas in še kup drugih dreves. Pove nam glavne lastnosti in uporabnost rastlin in plodov. Gozd je poln vlage, počutim se kot v savni. Čez čas se navadim in pozabim na višek vlage (80%). Obiščemo seńoro Mercedes. Ogledamo si njeno kmetijo. Presenečena sem, da tukaj vidim sončne kolektorje, TV anteno in kup drugih stvari, ki jih ne pričakuješ v takem okolju. Po koncu ture se shladimo in osvežimo v tolmunu. Vodna masaža ju tudi možna pod slapom. Počutim se več kot blagodejno. Zvečer ob večerji nam spet igrajo salso.

Sreda, 19.11.2003

Spočiti in siti gremo z Ricardom na daljši treking. Spet je veliko novih rastlin, dreves,ki jih nikoli prej nisem videla - recimo drevo TOUCH ME NOT - FORGET ME NOT, se še spomnite zakaj? Spotoma si ogledamo kmetije. Vidimo veliko koz, prašičev, ovac in krav. Obiščemo tudi šolo. Otrokom razdelimo svinčnike, bonbone...Spet se osvežimo v tolmunu, čeprav Luiz in Antonio trdita, da nekaj živega plava po vodi, le kaj?Plaža čez nekaj ur postane prostor za kosilo. Jemo pečene prašičke na roštilju, zalivamo jih s pivom, uživamo...Kovčke spet zvlečemo na avtobus, peljemo se v BAYAMO, drugo najstarejše mesto na Cubi. Leta 1513 ga je ustanovil DIEGO VALASQUEZ. Jutri začnemo osvajati najvišji vrh Cube, PICO DE TURQUINO, 1976 m.n.v..Cenci je vznemirjena/ ne vem, če si ne bo premislila. Pripravimo si nahrbtnike, hrano,pijačo in planinsko opremo.

Četrtek, 20.11.2003

Avtobus nas odpelje v nacionalni park St. DOMINGO. Poleg Marinke smo se za vzpon odločili še naslednji planinci: Antonio/ Luiz, Mitja, Alenka, Branka, Darinka, Olga, Sonja in jaz. Cenci si je premislila. Vržemo se na »kamajone« ruske izdelave. Je prav zanimivo voziti se na odprtem, vse nam je na dosegu. Po cesti se prosto sprehajajo koze, ovce in šofer mora zelo paziti, da se kakšna ne najde pod kolesi. Sonja in Olga vneto snemata, resnično je lepa pokrajina. Tudi tako visoko je veliko palm in pomaranč. Izstopimo ob 10.30 in začnemo »osvajanje«. Naprej sta Aleks in Milo, dva luštna, prijazna fanta. Vroče je in vlažno tako, da kmalu »zašvicamo«. Vodiča nam pokažeta ekološko kmetijo in po enourni hoji se osvežimo s svežim sadjem. Pot je razgibana, gor-gor, dol-dol/ vmes ravnice, balzam za noge ali BALSAMITO. Vidimo Karibsko morje in uživamo v pogledu nanj in prekrasno okolico. Zrak je svež, diši po sveže pokošeni travi. Za to skrbijo prebivalci ekološke kmetije. Vemo, da je pot do vrha dolga 13 km. Do koče jih moramo prehoditi 8. Hodimo kakor kdo zmore in srečno prispemo ob 15.00 pred kočo. To je koča in pol. No, svojo nalogo je opravila. Prispeli smo, preživeli in se nasmejali do solz. Zvečer začne padati rahel dež in skrbi nas, če bomo uspeli opraviti vzpon. V sosednji koči, ki celo premore radio in TV malo žuramo. Aleks nas uči salso, mi pa plešemo po svoje in vseeno uživamo.

Petek, 21.11.2003

Vstanemo ob 6.00. Na pot se odpravimo ob 6.30 in ob 9.15 osvojimo vrh, zadovoljni in veseli. Mitja in Alenka sta ostala v koči.Naša gostitelja nam pripravita kosilo in ob 12.30 gremo v dolino. Hodimo do 16.30,naložimo se v »kamajone« in nazaj v dolino. Tam nas pričaka ostala posadka.Čestitajo nam in sprašujejo po turi. Počutim se kot heroj. Trikrat hura za nas.Prespimo v mestu CAMAQUE, ki je tretje največje mesto na Kubi in največje v notranjosti otoka. Začeli so ga graditi že v 16. stoletju. V mestu je veliko prekrasnih zgradb. Ljudje so tukaj zelo ponosni in govorijo najboljšo španščino. V mestu živi 300.000 prebivalcev in v njem je 50 cerkva.

Sobota, 22.11.2003

Spočita sem in zadovoljna. Ogledamo si mesto CAMAQUE ter se vozimo mimo mesta SANTA CLARA. Postanek je v odprti restavraciji. Trije Kubanci igrajo Hotel California in čisto se mi zmeša. S Sonjo pleševa ča-ča.Naslednje prebivališče je pogorje ESCOMBRAY, mestece TOPES de COLLANTES. Na recepciji spet igrajo, mi srkamo mojito in uživamo. Tokrat slišimo Beatlese v salsa ritmu. Vse je prelepo, narava, sobe, celo postelje so okrašene; labodi, medvedki, punčke, vse je narejeno iz brisač in odej.Zvečer se zapodimo v disko. Tam je cela vas, sobotna zabava. Pleše vse kar hodi.Lahko opazujemo ali plešemo. Izberemo drugo...

Nedelja, 23.11.2003

Ob 8.00 je treking po Escobarju in tudi kopanje. Naš vodič je Andre, plavooki in svetlolasi Kubanec, francoskega porekla. Je zelo zgovoren. Veliko nam pove o različnih rastlinah, njihovih zdravilnih lastnostih in strupenosti. Cela lekarna je v tem gozdu. Bilo bi dobro imeti vse to pri roki. Zvemo tudi, da iz dracene delajo parfum,zeliščni čaj za odstranitev ledvičnih kamnov, listje za lepo kožo, žajbelj pa je za izdelavo mila.Leta 1997 je ta del Kube prizadel hurikan Lily in zelo uničil naravo. Na drevesu opazim grafit. DO NOT WRITE TO MY SKIN. Vodič nam pokaže tudi papirus, ki zraste do 1,5 m visoko, garamo, drevo ki ti daje energijo, prekrasne cvetlice, orhideje, ki so tudi uporabne za zdravljenje različnih bolezni.Pa še recept za parfum domače izdelave: vanilijeve palčke, skorja pomaranče in alkohol.Proti glavobolu se borimo s skodelico kave in limoninim sokom.Vodič nam priporoči tudi LIFE MANGO za lepo kožo in pomladitev. Če ga najdemo,bomo zelo srečni.Če sem prav razumela, beseda HURICAN pomeni ne vem, enako pa tudi KENGURU.Andre malce pretirava ampak to je profesionalna hiba. Kasneje ga kličemo Mr.Orgasm.Tri urno ekološko osveščanje je dovolj, da se zadovoljno sproščamo v tolmunčku,kjer deluje tudi vodna masaža.Vamos na kosilo in nazaj na »kamajone«. Vozimo se proti TRINIDADU, ob obali Karibskega morja. Namestimo se in odkorakamo na plažo. Morje je toplo ampak ne vidim nič po nogami. Je plitvo in motno. Lepe so palme, rože, celotna okolica, morje pa mi ni všeč. Zatečem se k mojemu najljubšemu opravilu. Sprehodim se po plaži,nabiram kamenčke, iščem školjke,, pa nič.Zvečer se odpeljemo v TRINIDAD (Sveta trojica). Mesto so zgradili Španci v 16.stoletju. Je eno najbolj ohranjenih kolonialnih mest in pod zaščito UNESCA.Mene prevzame.V CASA DELA TROVA igra živa glasba, temperamentni ples, je super vzdušje. Škoda,da moramo ob 24.00 nazaj. Sedaj razumem kaj je ora legalis.

Ponedeljek, 24.11.2003

Hura! Že spet gremo v TRINIDAD. Ogledamo si vse znane stavbe, hodimo po trgovinah in kupujemo. Posedimo na vrtu, poslušamo glasbo in uživamo 300/h. Ob14.30 smo že doma, počivamo in popoldan gremo spet na plažo.Zvečer pa ponovno v TRINIDAD. Obiščemo dve CASI in ostanemo spet do 24.00. Kot šolarčki se vrnemo v hotel... Kako bi rada ostala!

Torek, 25.11.2003

Ob 9.00 uri je odhod iz hotela. Vozimo se ob obali, imamo prelep razgled. Ustavimo se v CIENFUEGOSU. Ogledamo si palačo VAJE, zgrajeno v arabskem slogu. Razgled s terase je enkraten. Vozimo se naprej do muzeja CHE GEVARA, takih objektov ne maram.V SANTA CLARI se malce sprehodimo, zvemo za rasno diskriminacijo, ki je bila prisotna do leta 1950. Na pločnikih so bili belci, na cestah pa črnci. Nepredstavljivo! Luis nam pokaže teater v katerem je nastopal Enrico CARUSO.Kosimo v restavraciji. Tudi tu je živa glasba. Žuramo! Fantje so zelo dobri, igrajo s srcem.Pot spet nadaljujemo z avtobusom v Prašičji zaliv, v mestecu GIRON. Spominja me na otroštvo, pravzaprav na počitnice v kolonijah. Čisti socializem.

Sreda, 26.11.2003

Noč nekako prespim in zgodaj zjutraj se odpravim na plažo. Visoki valobran mi zakriva razgled in lahko si samo zamišljam, kaj je za njim.V mestu si ogledamo muzej in se odpeljemo na krokodiljo farmo. Krokodili so res veliki, dremavi in flegmatični. Kupimo nekaj spominkov in se odpeljemo v smer VARADERA. Ob 13.00 se razdelimo po sobah, preoblečemo in stečemo na Atlantik.To pa je nekaj čisto drugega. Mečemo se na valove, tečemo, iščemo školjke,kamenčke in se sprehajamo.Po večerji nam v hotelu organizirajo zabavo ob bazenu. To pa je živa polomija. Kaj nam bo ameriški show ob tako lepi kubanski glasbi.

Četrtek, 27.11.2003

Ob 6.30 Sonja potrka na vrata in odpraviva se na plažo. Je zelo prijetno, pihlja, sonca pa ni od nikoder.Nabirava školjke. Končno je tudi nekdo, ki razume to mojo zbirateljsko strast.Iz VARADERA odidemo ob 12.00. Adios Varadero! Ljubši mi je Trinidad! Zgodaj popoldne prispemo v Havano. Imamo eno uro prosto. S Cenci nakupujeva po tržnici. Najdeva tudi čudovito trgovinico, kjer kupiva majčke in rum. Kmalu morava nazaj na avtobus.Naš hotel v marini Hemingway nas čaka. Pa kako mrzle sobe.Ob 21.00 se odpeljemo z mestnim avtobusom v Havano in ostanemo do 24.00.Nimamo nič organizirano zato se lahko prosto gibljemo in posedamo.Nazaj grede se odločimo Branka, Sonja, Maja in jaz, da ostanemo v »CHAU CHAU«.Ostanemo do 3. ure zjutraj in žuriramo. Noč je še mlada pravi Ernesto, naš šofer.

Petek, 28.11.2003

Kovček je, hvala bogu, spakiran. Bongosi, marakosi in ostali spominki so na varnem.Nekaj stvari dam Sonji in si oddahnem. Vse je pod kontrolo.Danes je na programu ogled Havane. Priljubljeni mesti Ernesta Hemingwaya sta hotel AMBIS MUNDOS in bar BODEGUITA del MEDIO. Ta pa je znal uživati.Havana je prelepa kljub temu, da je veliko ruševin, zanemarjenih hiš, ima svoj čar.Tovarna cigar v Havani je zgodba zase. V njej dela 60% žensk.Obiščemo še ribiško vas COJIMAR in v njej Hemingwayevo hiško.Zvečer ob 20.00 nas odpeljejo na letališče.

• Adios Havana!
• Adios Cuba!
• Adios Cubanos!

Sobota, 29.11.2003

Madrid - München

Nedelja, 30.11.2003

Vidimo se januarja pri Tonetu.

Milena

[Kuba 2003] [Dnevnik] [Slike s Kube] [Slike s Kube 2] [Slike S Kube 3] [Filmi] [Knjiga gostov]